• Viktorija Maze

Nič ni narobe, če si vzameš čas zase


Od moje zadnje objave na socialnih omrežjih je minilo več kot en mesec, pa ne zato, ker vam nebi imela kaj povedati, ampak predvsem zato, ker vam želim toliko povedati. Moje misli, želje in cilji so popolnoma preplavili moj obstoj in pozabila sem kako živeti danes. Tukaj in zdaj. Zato sem sebi za rojstni dan podarila mesec dni, da ponovno vzpostavim stik s sabo, da se misli umirijo in izgine tesnobnost, ki se je vsak dan bolj krepila v meni.



Ja, kljub temu da sem celostno obdana s pravo sivko, samo to ni moglo ustaviti kolesja, ki me je vleklo za sabo. Vonj prave sivke me je pomiril, a le trenutno, le za tisti kratek čas, ko sem si dovolila, da me preplavi v vsej svoji lepoti, v teh kratkih trenutkih resničnega občutenja življenja.


To ne pomeni, da je vse za dober mesec obstalo, nikakor ne. Posvetila sem se ustvarjanju, kar moja umetniška duša tako zelo obožuje. Ustvarjala sem in oblikovala ideje za nove izdelke, ki vam bodo lahko polepšali življenje, posvetila sem se spoznavanju celostnosti, ki jo ponuja prava sivka, spoznavati pa sem se začela tudi z meditacijo.


Kako mi meditacija spreminja življenje?


Preobremenjenost uma zmanjša sposobnost koncentracije in posledično onemogoča, da delo, ki ga opravljaš v določenem trenutku opraviš najbolje, kot lahko. Verjetno nisem edina, ki ima težave s tem, da ko delam eno stvar, mislim na vsaj še tri druge stvari, ki jih moram narediti v prihodnjih urah, dneh ali tednih. Ampak te misli so popolnoma brezpredmetne. Tako ali tako vem, kaj me čaka v nadaljevanju dneva ali tedna, ampak ker razmišljam o tem že med tem ko počnem drugo stvar, vsako stvar delam dlje, kot bi bilo potrebno, če bi se popolnoma osredotočila samo na to, kar je pred mano. Vem, ni enostavno, tudi sama se še vedno težko upiram svojim mislim in tudi zdaj ko pišem tale blog, misli na vsak način želijo naprej.


Meditacija je veščina, ki jo je potrebno osvojiti, zato vem, da sem trenutno kot otrok, ki se je iz vseh štirih ravno začel postavljati na dve nogi, ampak z vztrajnostjo in odprtim srcem lahko dosežemo trenutke čiste radosti, ki napolnijo srce in pokaže se lepota, ki nas obdaja ves čas, le mi je ne vidimo.


Meditacija je zame postala moj čas zame. Vsak večer si vzamem 30 minut, kar glede na to, kako me misli obremenjujejo ni dovolj, je pa začetek. O tem kaj je meditacija obstajajo številne razlage in vsaka ponuja svoj način. Kateri je pravi ne vem, verjetno so vsi, kakor za koga. Meni najljubša meditacija je z vonjem po pravi sivki ob glasbi, ko misli dobesedno izpuhtijo in samo sem. Težko je opisati občutek, ki te navda v teh trenutkih, lahko bi rekli ljubezen, radost, občutek breztežnosti in svobode. Ti trenutki so zame kratki, hitro me potegne nazaj strah pred neznanim in spet imam polno glavo misli. Vendar vztrajam, ker čutim pomirjenost in čutim, da se vračam k sebi.





50 views0 comments

Recent Posts

See All